Svetovni dan kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, ki ga vsako leto obeležujemo 19. maja, je namenjen ozaveščanju o Crohnovi bolezni in ulceroznem kolitisu – dveh najpogostejših oblikah kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) [1]. Gre za kronične, imunsko pogojene bolezni prebavil, ki potekajo z obdobji poslabšanj in umiritev ter lahko pomembno vplivajo na telesno zdravje, psihološko počutje, socialno življenje, šolanje, delo in kakovost življenja bolnikov [2,3].
KVČB ni zgolj »bolezen črevesja«. Pri številnih bolnikih se poleg prebavnih simptomov pojavljajo tudi zunajčrevesne manifestacije, ki lahko prizadenejo sklepe, kožo, oči, jetra in žolčevode, žilni sistem ter druge organske sisteme [4]. Zato je pravočasno prepoznavanje bolezni, ustrezna laboratorijska in endoskopska diagnostika ter multidisciplinarna obravnava ključnega pomena za preprečevanje zapletov in izboljšanje dolgoročnih izidov zdravljenja.
- Breme bolezni in pomen ozaveščanja
V zadnjih desetletjih se je KVČB iz bolezni, značilne predvsem za zahodne države, razvila v globalen javnozdravstveni izziv. Epidemiološki podatki kažejo, da je prevalenca KVČB v številnih državah Evrope, Severne Amerike in Oceanije vis oka, hkrati pa pojavnost narašča tudi v novo industrializiranih državah [2]. To pomeni, da se z boleznijo srečuje vse več bolnikov, zdravstveni sistemi pa potrebujejo učinkovite poti za zgodnje odkrivanje, spremljanje aktivnosti bolezni in racionalno uporabo invazivnih preiskav.
Ozaveščanje ob svetovnem dnevu KVČB ima zato več namenov: zmanjševanje stigme, spodbujanje zgodnjega obiska zdravnika ob opozorilnih simptomih, izboljšanje dostopa do specialistične obravnave ter poudarjanje pomena sodobnih diagnostičnih metod [1,3].
- Klinična slika: simptomi so lahko nespecifični
Crohnova bolezen lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi, najpogosteje končni del tankega črevesa in debelo črevo, medtem ko ulcerozni kolitis praviloma prizadene debelo črevo in danko. Simptomi so pogosto nespecifični in se lahko prekrivajo s funkcionalnimi prebavnimi motnjami, okužbami ali drugimi boleznimi prebavil [5].
Najpogostejši simptomi vključujejo:
- kronično ali ponavljajočo se drisko,
- bolečine in krče v trebuhu,
- kri ali sluz v blatu,
- nujnost odvajanja,
- utrujenost,
- nepojasnjeno hujšanje,
- povišano telesno temperaturo,
- slabokrvnost,
- pri otrocih in mladostnikih pa tudi zaostanek v rasti ali pubertetnem razvoju.
Zunajčrevesne manifestacije, kot so bolečine in vnetja sklepov, kožne spremembe, vnetje oči, anemija ali bolezni hepatobiliarnega sistema, lahko dodatno otežijo prepoznavanje bolezni [4]. Prav zato je pomembno, da se pri dolgotrajnih ali ponavljajočih se simptomih ne odlaša z ustrezno diagnostiko.
- Diagnostika KVČB: kombinacija klinične presoje, laboratorija, endoskopije in slikovnih metod
Diagnoze KVČB ne postavimo z enim samim testom. Sodobna diagnostika temelji na kombinaciji anamneze, kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav, preiskav blata, endoskopije z biopsijami ter po potrebi slikovnih metod, kot so ultrazvok črevesja, magnetnoresonančna enterografija ali druge radiološke preiskave [3].
Pri začetni obravnavi je pomembno izključiti okužbe in druge vzroke simptomov. Osnovne laboratorijske preiskave lahko vključujejo krvno sliko, C-reaktivni protein (CRP), sedimentacijo eritrocitov, albumin, železo oziroma kazalnike anemije ter druge parametre glede na klinično sliko. Endoskopija z odvzemom biopsij ostaja ključna za potrditev diagnoze, oceno razširjenosti bolezni in razlikovanje med Crohnovo boleznijo, ulceroznim kolitisom ter drugimi vzroki vnetja [3].
V zadnjih letih imajo vse pomembnejšo vlogo neinvazivni biomarkerji v blatu, zlasti fekalni kalprotektin in fekalni laktoferin. Fekalni kalprotektin je označevalec črevesnega vnetja in je uporaben pri razlikovanju med vnetnimi boleznimi črevesja in funkcionalnimi motnjami, kot je sindrom razdražljivega črevesa [5,6]. Ameriško gastroenterološko združenje pri bolnikih z ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo priporoča uporabo biomarkerjev, kot so fekalni kalprotektin, fekalni laktoferin in CRP, kot pomoč pri spremljanju aktivnosti bolezni, pri čemer je treba rezultate vedno razlagati skupaj s simptomi in kliničnim kontekstom [6,7].
- Vloga podjetja Sebia pri laboratorijski podpori diagnostiki KVČB
Pri sodobni laboratorijski diagnostiki KVČB imajo pomembno vlogo kakovostni, standardizirani in učinkoviti testi za določanje črevesnih vnetnih markerjev. Francosko podjetje Sebia, s sedežem v Lissesu v Franciji, ponuja rešitve na področju in vitro diagnostike, med drugim tudi teste za gastroenterološke in avtoimunske bolezni [8].
Sebia v svoji ponudbi vključuje teste za določanje kalprotektina in laktoferina v vzorcih blata. Določanje kalprotektina v blatu podpira razlikovanje med sindromom razdražljivega črevesa in kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi, pri čemer so vrednosti pri funkcionalnih motnjah praviloma normalne, pri vnetnih stanjih pa povišane [8]. Sebia navaja, da je test za kalprotektin namenjen kot pomoč pri diagnostiki in oceni KVČB ter razlikovanju od sindroma razdražljivega črevesa, vedno v povezavi z drugimi laboratorijskimi in kliničnimi ugotovitvami [8].
Poleg kalprotektina Sebia ponuja tudi določanje laktoferina v blatu, ki predstavlja dodaten kazalnik črevesnega vnetja in dopolnjuje laboratorijsko diagnostiko [8]. Prednost takšnih laboratorijskih rešitev je neinvazivnost, enostavnejši potek obdelave vzorcev in možnost avtomatizirane analize, kar lahko prispeva k učinkovitejši obravnavi bolnikov in boljši podpori kliničnim odločitvam [8].
Pomembno pa je poudariti, da fekalni biomarkerji ne nadomeščajo celovite gastroenterološke presoje. Povišan kalprotektin ni specifičen izključno za KVČB, saj se lahko pojavi tudi pri okužbah, drugih vnetnih stanjih ali nekaterih malignih boleznih. Prav tako normalen rezultat ne izključuje vedno bolezni, kadar so prisotni opozorilni simptomi. Zato je interpretacija rezultatov naloga zdravnika, ki upošteva celotno klinično sliko [3,6,7].
- Zdravljenje in dolgoročno spremljanje
Cilj zdravljenja KVČB ni samo kratkotrajno lajšanje simptomov, temveč dolgoročen nadzor vnetja, preprečevanje zapletov, zmanjševanje potrebe po kortikosteroidih, preprečevanje hospitalizacij in operacij ter izboljšanje kakovosti življenja [7]. Sodobni pristop sledi načelu »treat-to-target«, kar pomeni, da zdravljenje usmerjamo k vnaprej določenim ciljem, kot so klinična remisija, normalizacija vnetnih biomarkerjev, celjenje sluznice in ohranjanje kakovosti življenja [7].
Zdravljenje je individualizirano in je odvisno od vrste bolezni, razširjenosti, aktivnosti, zapletov, predhodnega zdravljenja, pridruženih bolezni in bolnikovih želja. Uporabljajo se protivnetna zdravila, imunosupresivi, biološka zdravila, tarčna mala molekulska zdravila, prehranska podpora, nadzor anemije in pomanjkanj mikrohranil, psihološka podpora ter po potrebi kirurško zdravljenje. Redno spremljanje aktivnosti bolezni, tudi z uporabo neinvazivnih biomarkerjev, omogoča zgodnejše zaznavanje ponovnega vnetja in pravočasno prilagoditev terapije [6,7].
- Zaključek
Svetovni dan kroničnih vnetnih črevesnih bolezni je priložnost, da poudarimo pomen zgodnjega prepoznavanja simptomov, odprtega pogovora o bolezni in dostopa do sodobne diagnostike. KVČB je kronična, kompleksna in pogosto nevidna bolezen, vendar lahko z ustrezno diagnostiko, učinkovitim zdravljenjem in rednim spremljanjem bolniki dosežejo dolgotrajno remisijo ter kakovostno življenje.
Sodobni laboratorijski biomarkerji, kot sta fekalni kalprotektin in laktoferin, imajo pomembno vlogo pri podpori diagnostiki in spremljanju bolezni. Rešitve, ki jih ponuja francosko podjetje Sebia, predstavljajo primer laboratorijske podpore pri razlikovanju med vnetnimi in funkcionalnimi črevesnimi motnjami ter pri oceni črevesnega vnetja. Kljub temu ostaja ključno, da se rezultati laboratorijskih testov vedno vrednotijo skupaj s klinično sliko, specialističnim pregledom in po potrebi endoskopsko ter histološko potrditvijo.
- Literatura
[1] World IBD Day / IFCCA. World IBD Day – 19 May: Crohn’s disease and ulcerative colitis. Dostopno na: worldibdday.org.
[2] Ng SC, Shi HY, Hamidi N, et al. Worldwide incidence and prevalence of inflammatory bowel disease in the 21st century: a systematic review of population-based studies. The Lancet. 2017;390(10114):2769–2778.
[3] Kucharzik T, Taylor S, Allocca M, et al. ECCO-ESGAR-ESP-IBUS Guideline on Diagnostics and Monitoring of Patients with Inflammatory Bowel Disease: Part 1. Journal of Crohn’s and Colitis. 2025.
[4] Gordon H, Burisch J, Ellul P, et al. ECCO Guidelines on Extraintestinal Manifestations in Inflammatory Bowel Disease. Journal of Crohn’s and Colitis. 2024;18(1):1–37.
[5] NICE. Faecal calprotectin diagnostic tests for inflammatory diseases of the bowel. Diagnostics guidance DG11. National Institute for Health and Care Excellence; 2013.
[6] Singh S, Ananthakrishnan AN, Nguyen NH, et al. AGA Clinical Practice Guideline on the Role of Biomarkers for the Management of Ulcerative Colitis. Gastroenterology. 2023.
[7] Ananthakrishnan AN, Adler J, Chachu KA, et al. AGA Clinical Practice Guideline on the Role of Biomarkers for the Management of Crohn’s Disease. Gastroenterology. 2023;165(6):1367–1399.
[8] Sebia. Stool Assays: Calprotectin and Lactoferrin. Uradna strokovna informacija proizvajalca. Dostopno na: sebia.com.
