Scroll Top
MIKROBLOG
Potopis
Iz skrivnih pisem meniha

Tina Hohnjec

Na morju najdem čas, da se poglobim vase, da razmislim o sebi, o odnosih z ljudmi v svojem okolju, o življenju, ki se mi dogaja in je tako zelo kratko in minljivo. Ko sem stran od svojega vsakdana, lažje razmišljam in sliko vidim bolj realno. Tako se spet spomnim kaj je pomembno, kaj lahko izboljšam, kje lahko dam več od sebe, za kaj morda zapravljam preveč energije.

Sonce zahaja, moj pogled v daljino morja ujame dva ribiča na starem čolnu, ki mečeta mrežo. Pomislim, da je življenje zelo preprosto in da si ga v večini časa kompliciramo in zapletamo sami. Ribiča lovita ribe, gledata morje in živita ob njem. Ni jima mar kaj imata oblečeno, ne zanimata se za najnovejši model telefona, živita za zgodbe in za preprosta zadovoljstva.

Sonce je zašlo, ribiča sta se pripeljala na kopno. Pred spanjem preberem še nekaj strani knjige z naslovom Skrivna pisma meniha, ki je prodal svojega Ferrarija. Pisatelj Robin Sharma tako lepo povzame vse, kar je v tem našem malem življenju zares pomembno. Prav zato sem se odločila, da iz knjige citiram 9 zlatih vodil za življenje, ki vsekakor pozitivno vplivajo na naše zdravje.

Najpomembnejše, kar lahko sami sebi podarimo je zaveza, da bomo živeli verodostojno. Biti pristen pa ni ravno lahko. Moramo se otresti skušnjav družbe ter živeti po svojih načelih in vrednotah, v skladu z lastnimi sanjami. Moramo najti svoj skriti jaz, raziskati globoke, nevidne želje, spoznati svoje odlike in slabosti, zaradi katerih smo to, kar smo. Razumeti moramo, kje smo bili in kam smo namenjeni. Vsaka naša odločitev, vsak naš korak mora stati na zavezi življenju, ki je resnično in pošteno do nas samih in nikogar drugega. Le tako bomo doživeli srečo iznad vseh pričakovanj.

V življenju nas zadržuje nevidna mreža strahu. Zaradi tega ostajamo v zanesljivem območju, ki je dejansko najmanj varno. Najbolj tvegano je, če v življenju ničesar ne tvegamo. Vsakokrat pa si, ko storimo to, česar se bojimo, povrnemo moč, za katero nas je strah oropal, kajti na drugi strani naših strahov prebiva naša moč. Vsakokrat ko stopimo v neugodje rasti in razvoja, postanemo bolj svobodni. Skozi več strahov kot gremo več moči pridobimo. Tako postajamo hkrati neustrašni ter močni in lahko živimo življenje svojih sanj.

Tako kot so besede izrečene misli, so dejanja realizirana prepričanja. Nobeno dejanje, naj je še tako majhno, ni nepomembno – kako ravnamo z nekom, določa, kako ravnamo z vsemi, vključno s samim sabo. Če ne spoštujemo drugih, tudi ne spoštujemo sebe. Če ne zaupamo drugim, ne zaupamo sebi. Če smo kruti do drugih, smo kruti do sebe. Če ne cenimo tistih okoli sebe, tudi sebe ne cenimo. Pri vsakem človeku, s katerim imamo kaj opraviti, in pri vsakem opravilu, ki ga postorimo, moramo biti prijaznejši in delovati z večjo mero velikodušnosti, kot se pričakuje, ter bolj pozitivni, kot bi si predstavljali, da je mogoče. Vsak trenutek z drugim človeškim bitjem je priložnost, da izrazimo svoje najvišje vrednote in na nekoga vplivamo s svojo človečnostjo. Svet lahko postopoma spremenimo na bolje.

Kako opravljamo drobne stvari, hkrati določa kako delamo vse. Če mala opravila izvedemo dobro, se bomo odlikovali tudi pri večjih delih. Mojstrstvo potem postane naš način življenja. A še več kot to – vsak mali napor nadgrajuje naslednjega, tako da lahko opeko na opeko zgradimo veličastne stvari, samozavest se krepi in udejanjajo se neobičajne sanje. Resnično modri vedo, da na daljši rok drobno dnevno napredovanje vodi v izjemne dosežke.

Nobeno delo ni nepomembno. Pri vsakem opravilu lahko izrazimo svoje talente, ustvarjamo svojo umetnost in udejanjamo genialnost s katero smo obdarjeni. Delati moramo tako, kot je Picasso slikal – predano, strastno, energično in z odličnostjo. Tako naša dejavnost ne bo le vir navdiha za druge, temveč bo vplivala tudi na življenje okoli nas. Ena od največjih skrivnosti odličnega življenja je, da svojemu delu damo pomen in da dosežemo takšno stopnjo dovršenosti, da nas ne morejo nehati gledati.

Skozi življenje ne gremo sami in ne ločeno od sveta okoli nas. Zato se moramo vedno zavedati stvari in ljudi, ki jih sprejmemo v svoje življenje. Modro se je držati krajev, ki nas navdihujejo in nas napolnijo z energijo, ter se družiti z ljudmi, ki nam dajo polet in zagon. Tako pri delu kot v zasebnem življenju nam ti prijatelji in tovariši omogočijo, da iz sebe napravimo največ in živimo kar se da vredno življenje.

Večina ljudi ne odkrije, kaj je v življenju najpomembnejše, dokler niso že prestari, da bi glede tega kaj ukrenili. Dolga leta svojih najboljših let zapravijo z iskanjem in zadovoljevanjem tega, kar nazadnje ni posebno pomembno. Medtem ko nas družba spodbuja, da si življenje napolnimo z materialnimi predmeti, se globoko v sebi zavedamo, da nas bogatijo in krepijo čisto temeljna zadovoljstva. Ne glede na to, kako lahkotno ali težavno je naše trenutno stanje, vse nas obkroža bogastvo preprostih blagoslovov, ki le čakajo da jih upoštevamo. Ko to storimo, postanemo bolj zadovoljni. Naša hvaležnost se širi. In vsak dan postane prečudovito darilo.

Kako polno je naše življenje, je odvisno od tega, koliko ljubite. Srce je modrejše od glave. Spoštujte ga. Zaupajte mu. Sledite mu.

Danes na svetu ne živi noben človek, ki bi bil odveč. Prav vsak od nas je tu z določenim razlogom, določenim namenom, poslanstvom. Vsekakor bodite zadovoljni in se zabavajte. In vsekakor postanite uspešni po svoji poti in ne po tisti, ki vam jo vsiljuje družba. Živite tako, da ne bo vseeno. Bodite koristni. In bodite na uslugo čim več drugim ljudem. Na ta način lahko vsakdo od nas prestopi iz domene navadnega v višave izjemnega. In se pridruži najboljšim, ki so kdaj koli živeli.

Še veliko dela me čaka, da osvojim vsa ta življenjska vodila. Ampak, kot pravi avtor knjige, vsak dan malo in dosežki bodo izjemni.