Lucija Luskar
Rastline nimajo imunskih celic, kot na primer človek, zato si v obrambi pred patogeni pomagajo s kompleksnim, učinkovitim in specifičnim obrambnim sistemom. Kutikula in epitelij predstavljata fizično bariero med rastlino in patogenom. S tem zagotavljata stalno obrambo. V primeru, da patogen premaga fizično bariero, imajo rastline sistem, ki zaznava patogene in ga imenujemo inducibilna obramba.
Rastline so sposobne zaznavati molekularne vzorce določenega patogena ali njegove efektorske molekule. Z vzorci izzvana imunost (PTI, ang. pattern-triggered immunity) se sproži, ko rastlinski receptorji za prepoznavanje vzorcev (PRR, ang. pattern recognition receptors) zaznajo molekularne vzorce oz. molekule patogena (PAMP, ang. microbial oz. pathogen-associated molecular patterns). Posledično pride do sinteze salicilne kisline, jasmonske kisline, etilena, oksidativnega izbruha, proizvodnje protimikrobnih snovi, nalaganja kaloze ob plazmodezme in zmanjšanega prenosa snovi iz citosola v apoplast.
Tekom evolucije pa so patogeni razvili različne načine, da bi se izognili takšni obrambi. Iznašli so načine, da obrambo zatrejo s pomočjo efektorskih molekul, obidejo s toksičnimi efektorji ali pa razgradijo produkte obrambnih signalov.
Rastline so v odgovor razvile z efektorji izzvano imunost (ETI, ang. effector-triggered immunity), pri kateri imajo vlogo proteini R. Le-ti zaznavajo efektorske molekule ali pa modifikacije ključnih rastlinskih proteinov. Posledično pride do preobčutljivostnega odziva, ki se izraža v obliki lokalizirane programirane celične smrti, sinteze salicilne kisline in oksidativnega izbruha, ki prepreči širjenje škodljivca po rastlini. Tudi pri rastlinah gre za konstantno evolucijsko tekmo med gostiteljem in patogenom, pri čemer gostitelj razvija in prilagaja receptorje za prepoznavo patogenov, na drugi strani pa patogen razvija nove strategije, kako zaobiti obrambne mehanizme gostitelja.
Lucija Luskar, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo
Promotorka znanosti 2023 podjetja Mikro+Polo
