Saša Zavratnik
Tako, kot marsikatero drugo podjetje, v katerem je delodajalcem mar za svoje zaposlene, tudi v Mikro+Polo izvajamo program mentorstva, vendar na nekoliko drugačen način, kot si je brez tovrstne izkušnje mogoče zamisliti.
Z mentorstvom za novo zaposlene sem bila seznanjena že pred nastopom na delovno mesto prodajne predstavnice, kar me je navdajalo z občutkom sproščenosti in mirnosti. Kljub predhodni zaposlitvi in izkušnjam v prodaji ter promociji je namreč vsak nov začetek razburljiv in nejasen. Kako bo potekal moj delovnik? Ali mi bo klima v podjetju ugajala? Se bom s sodelavci ujela? Bom znala izraziti svojo sposobnost, ambicioznost in interes? Se bo moj trud izrazil tudi v številkah? … Če te skozi prvih šest (in ne zgolj prve tri!) mesecev vodita kar dva mentorja, krovni in strokovni, kaj bi potem sploh lahko šlo narobe?
Tako sem razmišljanja v prvih treh mesecih uvajanj in aktivnosti, ki sem jih, si upam trditi, uspešno prestala. No, podobno razmišljam tudi danes, z izjemo vprašanj, na katera imam sedaj odgovore. Da, vsi so pritrdilni in pozitivno naravnani. Konec dober (uvajalno obdobje) – vse dobro!
Kljub luknjam v znanju, ki jih pridno zapolnjujem s vprašanji in zapiski na dnevni bazi, imam konstanten občutek domačnosti in samostojnosti. Bdenje mentorjev nad mojim počutjem in napredkom me je razbremenilo nepotrebnega stresa.
Sodelavka, ki jo nadomeščam, je sicer odšla že po prvih dveh mesecih, naloge strokovne vodje je prevzela direktorica prodaje Laboratorij. Ves čas pa je bila z mano (in za mano) krovna vodja. Ta je bila zelo prilagodljiva, dopuščala je izražanje moje individualnosti in upoštevala trenutno dogajanje v pisarni. Temu sva prilagajali mentorska srečanja, bilo jih je šest. Pogovori so potekali v sproščenem in zaupnem okolju ob kavici, kar je omogočilo vzpostavitev kakovostnega mentorskega odnosa. Vse predebatirano sva zabeležili, časovnico za naprej pa jasno definirali. Na voljo mi je bila tudi v vmesnem času, po telefonu, po mailu ali kar na hodniku. Najin mentorski odnos ocenjujem kot kvaliteten in učinkovit – dobro sem spoznala kemijo v podjetju, pristojnosti sodelavcev, čemu služijo številne omare in zakaj je tudi v našem podjetju, polnem odraslih in sposobnih oseb, potrebno dežurstvo.
Ker se teorija velikokrat razlikuje od prakse in ker so spremembe v našem podjetju stalnica, je bilo že takoj na začetku potrebno potrditi tudi mojo prilagodljivost – namesto tedenskih predstavitev prodajnih programov sem bila po obveznem mrku deležna razlitja informacij v moj trdi disk, ki se je primarno pripravil na počasno kapljanje v mape in podmape. Nič hudega, zmedo čistimo sproti.
Izbira strokovne mentorice je bila očitna. Največ se lahko naučiš od osebe, ki je bila nekoč (nekoč v bližnji preteklosti) na enakem mestu, kot si trenutno sam. Takšna oseba je proces učenja za dotično delo preizkusila na lastni koži in ve, na kaj moraš biti še posebej pozoren. Smiselno je, da se uporabno znanje deli naprej, novincem pa ni potrebno odkrivati tople vode. Mentoriranci zato bistveno več časa preživijo s svojim strokovnim vodjem, krovni vodja pa prevzame vlogo somentorja. Primarno je novinec namreč zaposlen za opravljanje delovnih nalog (v mojem primeru prodaje), s katerimi ustvari dobiček za plačilo stroškov zaposlitve in profit, da se lahko vzdržuje mikroklima v prostorih podjetja ter dobro počutje na delovnih mestih (pa tudi povsod drugje, ko gremo lahkih nog naokrog, a se vseeno veselimo dneva, ko se bomo vrnili med sodelavce).
Strokovna mentorica me je res seznanila z vsemi detajli, pomembnimi za dobro delo, za kar sem ji izjemno hvaležna. Samo tako bom lahko delo nazaj v njene roke predala kvalitetno, ko bo čas za to. Z izjemno strokovnim pristopom in mnogo izkušnjami mi je bila na voljo tudi direktorica, ki mi bo, sem prepričana, priskočila na pomoč tudi pri razbijanju naslednjega trdega oreha v mesecih po pretečenem uvajalnem obdobju. Z mentorico sva kar nekajkrat zaključili, da bo najbolje, če se s vprašanjem ali težavo obrnem na njuno strokovno podporo, kar je samo dokaz, da je resnično razumela svoj položaj v našem trikotniku.
In ja. Tudi čisto vsakega sodelavca vidim kot mentorja, saj kot izkušeni člani ekipe pomagajo novincem pri razvoju in napredku s subjektivnimi napotki in nasveti; samo vprašati je potrebno in izkazati spoštovanje – vsaj pri nas je tako. Hvala vam za to.
Če pomislim na svoje pretekle življenjske izkušnje z mentorstvom, se spomnim samih drugačnih, na videz ostrih oseb z direktno komunikacijo, ki so me največkrat posredno pripeljale do najpomembnejših in najbolj dragocenih – življenjsko pomembnih – spoznanj. Takšna je tudi moja krovna mentorica. Ves čas mentorstva je bila pripravljena pomagati, me usmerjati, z mano deliti informacije. Trudila se je razumeti vsako situacijo. Je odprta in poštena oseba, vredna zaupanja, predvsem pa dobra učiteljica in podpornica.
Vsak, ki želi pomagati drugim, da uspejo, je pripravljen delite informacije, ima dobre veščine poslušanja in komunikacije, predvsem pa zdravo (kmečko) pamet, močno etiko in pomanjkanje predsodkov, je odprt in pošten, potrpežljiv in sočuten ter vreden zaupanja, skriva v sebi mentorja. Kdor se bo ob novih zaposlitvah odločil za to vlogo se mora zavedati, da je mentor učitelj in podpora, ne pa tudi nekdo, ki bi delavca spreminjal. Odločitve o dejanjih in vedenju mora mentoriranec sprejemati sam. Kakšne pa bodo pa je odvisno od kakovosti komunikacije v mentorskem odnosu, ki sta ga bili dve strani sposobni in pripravljeni vzpostaviti v relativno kratkem času.
