Samo Podgornik
Hoja, kot ena izmed najbolj elementarnih oblika gibanja, je vseprisotna v našem življenju. Seveda to velja za povprečnega človeka, ki je zdrav in sposoben hoditi. Hodimo vsak dan, tudi ponoči, nekateri celo v spanju. Hodimo tiho, po prstih, glasno, lomastimo kot medved, tolčemo s petami, drsamo s podplati, da je veselje, nekateri ritmično, kot v plesu, spet drugi kot bi jih zadela rahla kap. Hodimo drug drugemu po živcih, na jetra, znamo zleziti tudi na kakšen drug organ. Fascinantno mi je recimo tudi to, kako radi si hodimo v zelje. Včasih hodimo po oblakih, nekateri hodijo kot po jajcih. Zanimivi so tudi ti, ki hodijo, kot da so kaj ali koga osvobodili. Bi morda hodila z menoj?
Metafor je ogromno. Priporočljivo pa je, in to v dobesednem pomenu, da na dan naredimo vsaj 10.000 korakov.
Tistim, ki nimate veliko časa in niste vešči v štetju, priporočam nakup športne zapestnice ali športne ure, ki vestno beleži vsak naš korak, nas z raznimi signali opozarja kadar smo premalo aktivni in nas celo nagradi, ko dosežemo zastavljen cilj. Nagrada sicer ni oprijemljiva, kot ste zdaj morda pomislili, je pa podobno, kot bi na družbenem omrežju prejeli par sto dvignjenih palcev. Za tiste, ki jim je po duši bližje Škotska ali pa recimo Gorenjska, obstajajo tudi brezplačne aplikacije za pametne telefone, ki opravljajo podobno funkcijo. S tem mislim, da štejejo vaše korake, ne da hodijo namesto vas.
Najpomembnejša pa je hoja po obroku. Že stari Grki so govorili, da po jedi stoj ali hodi. Pa ni se treba zagnati s polnim želodcem in upehati po par sto metrih, tako da boste mimoidočim nehote pokazali, kaj ste pravkar zaužili. Ne, dovolj je zmerna hoja, kakšne pol urce bo idealno. V mislih imejte tudi, da za opravljenih 10.000 korakov dnevno potrebujete okrog 1 uro hoje. To uro si lahko razporedite čez cel dan, recimo 4 krat po 15 minut hoje.
Poglejte na primeru, kako preprosto je to doseči (velja za ženske). Zjutraj: hoja od kopalnice do omare z oblačili – 15 minut. Po malici: hoja po stopnicah, okoli stavbe do paletnega vrta in nazaj, še enkrat po stopnicah v menzo po kavo pa še na stranišče – 15 minut. Po službi: v trgovini med policami po špecerijo, pri blagajni se spomniš, da nisi stehtala solate, greš nazaj in še en krog do blagajne – 15 minut. Tako ostane le še 15 minut lahkotnega večernega sprehoda in dnevna kvota je izpolnjena.
