Sepsa ostaja globalna zdravstvena prioriteta

Opredelitev Sepsis-3 opisuje sepso kot življenje ogrožajočo organsko disfunkcijo, ki nastane zaradi neustrezno uravnanega odziva gostitelja na okužbo. Ključno je, da se pozornost od same prisotnosti okužbe oziroma povzročitelja preusmeri na posledice okužbe za delovanje organov. [1]

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bilo na podlagi globalnih analiz za leto 2017 ocenjenih 48,9 milijona primerov sepse in približno 11 milijonov s sepso povezanih smrti. Skoraj polovica ocenjenih primerov je bila pri otrocih, mlajših od pet let. Breme sepse je izrazito neenakomerno porazdeljeno, vendar tudi v visoko razvitih zdravstvenih sistemih ostaja sepsa eden najpomembnejših vzrokov akutne obolevnosti, smrtnosti in dolgotrajnih posledic. [2,3]

Sepsa je časovno kritično stanje. Pri bolniku s septičnim šokom je treba ukrepati takoj, sodobne smernice pa hkrati opozarjajo na nevarnost nekritične uporabe antibiotikov pri bolnikih, pri katerih okužba ni verjeten vzrok kliničnega stanja. Optimalna obravnava zato zahteva hkrati hitro ukrepanje in diagnostično preudarnost.

Diagnoza ni en test, temveč celovita klinična presoja

Sum na sepso temelji na kliničnih znakih, življenjskih funkcijah, laboratorijskih izvidih in podatkih o možnem žarišču okužbe. Hipotenzija, motnja zavesti, tahipneja, hipoksemija, oligurija, zvišana koncentracija laktata, trombocitopenija in druge spremembe lahko kažejo na moteno delovanje organov, vendar nobena od njih ni specifična samo za sepso.

Mikrobiološka diagnostika ostaja temelj etiološke opredelitve okužbe. Hemokulture in ustrezni vzorci iz domnevnega žarišča okužbe so ključni, kadar jih je mogoče odvzeti brez klinično pomembnega odlašanja z zdravljenjem. Poleg klasičnih kultivacijskih metod imajo vse večjo vlogo hitre molekularne metode in drugi diagnostični pristopi, ki skrajšujejo čas od odvzema vzorca do podatka o povzročitelju in njegovi občutljivosti za protimikrobna zdravila.

Biološki označevalci so koristni predvsem zato, ker klinični presoji dodajo kvantitativne podatke v okoliščinah, ko je klinična slika lahko nejasna. Med najpogosteje uporabljanimi sta C-reaktivni protein (CRP) in prokalcitonin (PCT), vendar nobeden od njiju nima zadostne specifičnosti, da bi se uporabljal kot samostojen diagnostični test za sepso.

Prokalcitonin: kaj nam pove in česa nam ne pove

Prokalcitonin je predhodnik hormona kalcitonina. Pri zdravih osebah je njegova koncentracija v krvi zelo nizka, pri sistemski bakterijski okužbi pa se lahko izrazito zviša. Koncentracija PCT in predvsem njena časovna dinamika sta lahko uporabni pri oceni verjetnosti bakterijske okužbe, resnosti bolezni ter spremljanju odziva na zdravljenje.

Pomembno je pravilno razumeti njegovo klinično vlogo. Posodobljene smernice Surviving Sepsis Campaign 2026 za odločitev o uvedbi protimikrobnega zdravljenja pri bolniku z možno oziroma verjetno sepso dajejo prednost klinični presoji in ne priporočajo, da bi odločitev temeljila na dodatni meritvi PCT. Nasprotno pa pri bolnikih z začetno diagnozo sepse ali septičnega šoka, pri katerih je vir okužbe ustrezno obvladan in optimalno trajanje zdravljenja ni jasno, priporočajo uporabo PCT skupaj s klinično presojo kot pomoč pri odločitvi o ukinitvi protimikrobnega zdravljenja. [4]

To je pomembna razlika. PCT ni samostojno merilo za potrditev ali izključitev sepse, temveč dodatno orodje za verjetnostno presojo in za podporo programom smotrne rabe protimikrobnih zdravil.

VIDAS® B·R·A·H·M·S PCT™: prokalcitonin v avtomatizirani urgentni laboratorijski diagnostiki

bioMérieux na platformi VIDAS ponuja test VIDAS® B·R·A·H·M·S PCT™, avtomatizirano kvantitativno določanje prokalcitonina. Proizvajalec ga opredeljuje kot pomoč pri oceni tveganja kritično bolnih za napredovanje v hudo sepso in septični šok ter kot podporo pri odločanju o antibiotičnem zdravljenju v opredeljenih kliničnih indikacijah. Izraz »huda sepsa« je v tem stavku ohranjen zato, ker je del registriranega namena uporabe testa; v sodobni klinični klasifikaciji Sepsis-3 se sicer ne uporablja več kot samostojna diagnostična kategorija. [5]

Prednost platforme VIDAS je možnost izvajanja posameznih preiskav na zahtevo ter kratek čas do rezultata v laboratorijskem okolju, kjer je pomembna hitra odzivnost. PCT je del širšega nabora preiskav VIDAS za urgentno in intenzivno medicino, kamor sodijo tudi D-dimer, visoko občutljivi troponin I in NT-proBNP. Tako lahko laboratorij z isto družino analizatorjev podpira več različnih urgentnih diagnostičnih poti. [6]

Največjo klinično vrednost doseže rezultat PCT, kadar je vključen v celoten protokol obravnave: začetno klinično oceno, odvzem ustreznih mikrobioloških vzorcev, pravočasno zdravljenje, opredelitev in obvladovanje žarišča okužbe, spremljanje delovanja organov ter zaporedne meritve in klinično spremljanje bolnika. Posamezna izolirana vrednost brez upoštevanja časovne dinamike in kliničnega konteksta je bistveno manj uporabna.

Antibiotiki: hitro ukrepanje in hkrati smotrna raba

Sepsa je področje, na katerem se srečata dve navidezno nasprotujoči si zahtevi: pri bolniku s septičnim šokom uvedba ustreznega antibiotika ne sme zamujati, hkrati pa nepotrebno ali predolgo antibiotično zdravljenje povečuje tveganje za neželene učinke, selekcijski pritisk in razvoj protimikrobne odpornosti.

Surviving Sepsis Campaign 2026 zato poudarja zgodnjo uvedbo protimikrobnega zdravljenja pri bolnikih z veliko verjetnostjo sepse oziroma septičnega šoka, redno ponovno presojo diagnoze, zoženje spektra zdravljenja (deeskalacijo), ko so na voljo mikrobiološki podatki, ter uporabo najkrajšega učinkovitega trajanja zdravljenja, kadar je vir okužbe ustrezno obvladan. V tem okviru ima serijsko merjenje PCT vlogo enega od objektivnih podatkov, ki lahko skupaj s klinično presojo podpre odločitev o varnem zaključku protimikrobnega zdravljenja. [4]

Za laboratorij to pomeni premik od same izvedbe preiskave k dejavnemu sodelovanju v kliničnem procesu. Pravilno časovno umeščen rezultat, dogovorjeni intervali ponovnih meritev in ustrezni interpretativni komentarji imajo lahko večjo klinično vrednost kot posamezna laboratorijska vrednost brez konteksta.

Kaj lahko naredimo bolje?

• standardizirati bolnišnične poti za zgodnje prepoznavanje sepse in jasno opredeliti, kdaj se aktivira protokol za obravnavo sepse;
• zagotoviti hiter odvzem ustreznih mikrobioloških vzorcev in neprekinjeno dostopnost ključne laboratorijske diagnostike;
• uporabljati PCT kot del celovite klinične presoje in, kadar je smiselno, spremljati njegovo časovno dinamiko z zaporednimi meritvami;
• povezati laboratorijsko medicino, urgentno medicino, intenzivno medicino, infektologijo in klinično mikrobiologijo v skupen program smotrne rabe protimikrobnih zdravil;
• redno spremljati in vrednotiti čas do uvedbe antibiotika, čas do laboratorijskega rezultata, trajanje protimikrobnega zdravljenja in klinične izide bolnikov.

13. september – svetovni dan sepse (World Sepsis Day)

Svetovni dan sepse (World Sepsis Day) poteka vsako leto 13. septembra in od leta 2012 povezuje zdravstvene organizacije, strokovnjake, bolnike in javnost z namenom izboljšati preprečevanje, zgodnje prepoznavanje in obravnavo sepse. Tema za leto 2026 je »Invest in Sepsis – Save Lives«, s poudarkom na vlaganju v preventivo, zgodnje prepoznavanje, zdravstvene delavce, diagnostiko, raziskave in odporne zdravstvene sisteme. [7]

Za laboratorijsko medicino je ta dan posebej primeren za izobraževanje o pravilni vlogi bioloških označevalcev: ne kot nadomestilu za klinično presojo, temveč kot dodatnem podatku, ki lahko pospeši in izboljša odločanje.

Literatura in strokovni viri

1. Singer M, Deutschman CS, Seymour CW, et al. The Third International Consensus Definitions for Sepsis and Septic Shock (Sepsis-3). JAMA. 2016;315(8):801–810.
2. World Health Organization. Sepsis – Fact sheet. Updated 3 May 2024. Dostop 14. 9. 2026.
3. Rudd KE, Johnson SC, Agesa KM, et al. Global, regional, and national sepsis incidence and mortality, 1990–2017: analysis for the Global Burden of Disease Study. Lancet. 2020;395:200–211.
4. Prescott HC, Antonelli M, Alhazzani W, et al. Surviving Sepsis Campaign: International Guidelines for Management of Sepsis and Septic Shock 2026. Crit Care Med. 2026;54(4):725–812. doi:10.1097/CCM.0000000000007075.
5. bioMérieux. VIDAS® B·R·A·H·M·S PCT™ – professional product information. Dostop 14. 9. 2026.
6. bioMérieux. VIDAS® 3 / Emergency & Critical Care assay menu and MYACUTECASE™ clinical information. Dostop 14. 9. 2026.
7. Global Sepsis Alliance. World Sepsis Day 2026: Invest in Sepsis – Save Lives. 13 September 2026. Dostop 14. 9. 2026.
8. Evans L, Rhodes A, Alhazzani W, et al. Surviving Sepsis Campaign: International Guidelines for Management of Sepsis and Septic Shock 2021. Crit Care Med. 2021;49(11):e1063–e1143.