Skip to main content Scroll Top
MIKROBLOG
MikroKemija

Od prvega EKG do visoko občutljivega troponina I – strokovni pregled diagnostike akutnega koronarnega sindroma in vloga sistema VIDAS®

Izraz »srčna kap« se v pogovornem jeziku včasih uporablja za akutni miokardni infarkt, strokovno pa govorimo o srčnem infarktu oziroma miokardnem infarktu. Miokardni infarkt je ena od kliničnih oblik akutnega koronarnega sindroma (AKS), ne pa njegov sinonim. Pri bolniku z bolečino v prsih je cilj urgentne diagnostike hitro prepoznati bolnike, ki potrebujejo takojšnje reperfuzijsko oziroma invazivno zdravljenje, in hkrati varno izključiti akutni miokardni infarkt pri bolnikih, pri katerih težave niso posledica akutne miokardne ishemije.

Ključna sporočila

• Akutni koronarni sindrom vključuje STEMI, NSTEMI in nestabilno angino pektoris; EKG in visoko občutljivi srčni troponin sta osrednji diagnostični orodji.
• Visoko občutljivi troponin je treba interpretirati glede na časovno dinamiko in klinični kontekst: zvišana koncentracija troponina pomeni poškodbo miokarda, ne nujno miokardnega infarkta.
• Evropske smernice pri sumu na akutni koronarni sindrom brez dviga veznice ST priporočajo validirane hitre algoritme z visoko občutljivimi testi za srčni troponin za izključitev oziroma potrditev akutnega miokardnega infarkta.
• VIDAS® High sensitive Troponin I podjetja bioMérieux je avtomatiziran kvantitativni test ELFA za pomoč pri diagnostiki miokardnega infarkta in stratifikaciji tveganja pri odraslih z akutnim koronarnim sindromom.
• 29. september je svetovni dan srca (World Heart Day); primerljivo uveljavljenega mednarodnega strokovnega »svetovnega dneva srčnega infarkta« ni.

Akutni koronarni sindrom ni ena sama diagnoza

Akutni koronarni sindrom (AKS) obsega klinični spekter akutne miokardne ishemije: miokardni infarkt z dvigom veznice ST (STEMI), miokardni infarkt brez dviga veznice ST (NSTEMI) in nestabilno angino pektoris. Razvrstitev temelji na klinični sliki, 12-kanalnem elektrokardiogramu (EKG) in dokazovanju akutne poškodbe miokarda z meritvami srčnega troponina. [1]

Pri STEMI so značilne spremembe EKG lahko zadosten razlog za takojšnjo reperfuzijsko obravnavo; čakanje na laboratorijski rezultat ne sme odložiti nujnega zdravljenja. Pri akutnem koronarnem sindromu brez dviga veznice ST je laboratorijska diagnostika bistveno pomembnejša. Bolečino v prsih lahko povzročajo številna srčno-žilna, pljučna, prebavilna in mišično-skeletna stanja, zato je potrebno hitro in zanesljivo razlikovanje med bolniki z akutnim miokardnim infarktom in bolniki brez njega.

Troponin: osrednji biološki označevalec poškodbe miokarda

Srčna troponina I (cTnI) in T (cTnT) sta strukturni beljakovini kardiomiocitov in osrednja biološka označevalca poškodbe miokarda. Sodobni visoko občutljivi testi omogočajo zaznavanje zelo nizkih koncentracij troponina in s tem zgodnejšo laboratorijsko oceno bolnika po nastopu simptomov.

Ključno je razlikovati med poškodbo miokarda in miokardnim infarktom. Zvišana koncentracija srčnega troponina se lahko pojavi tudi pri srčnem popuščanju, tahiaritmijah, miokarditisu, pljučni emboliji, sepsi, ledvični bolezni in številnih drugih stanjih. Diagnoza miokardnega infarkta zato zahteva dokaz akutne poškodbe miokarda z značilno dinamiko troponina ter ustrezne klinične oziroma druge dokaze akutne miokardne ishemije. [1,2]

Prav časovna dinamika – porast in/ali upad koncentracije troponina – je eden ključnih razlogov za uporabo hitrih serijskih algoritmov. Evropsko kardiološko združenje (ESC) pri bolnikih s sumom na akutni koronarni sindrom brez dviga veznice ST priporoča uporabo visoko občutljivih testov za srčni troponin in validiranih hitrih algoritmov za izključitev oziroma potrditev akutnega miokardnega infarkta. [1]

Čas do rezultata je klinično pomemben

V urgentni medicini analitična kakovost ni edino merilo dobrega testa. Rezultat mora biti na voljo dovolj hitro, da lahko vpliva na klinično odločitev. Predolgo čakanje na rezultat troponina podaljšuje opazovanje, zaseda zmogljivosti urgentnega oddelka in lahko odloži nadaljnjo obravnavo; premalo občutljiv test pa lahko ogrozi varnost zgodnjega izključevanja akutnega miokardnega infarkta.

Laboratorijski proces mora biti zato organiziran glede na klinične časovne zahteve: standardiziran odvzem, jasna označitev urgentnega vzorca, hiter transport, opredeljen in nadzorovan čas do rezultata ter možnost ponovne meritve v zahtevanem časovnem intervalu. Pri bolnikih, ki pridejo zelo zgodaj po začetku simptomov, je serijsko merjenje troponina še posebej pomembno.

VIDAS® High sensitive Troponin I

bioMérieux je za družino analizatorjev VIDAS razvil VIDAS® High sensitive Troponin I, avtomatiziran kvantitativni test na osnovi tehnologije ELFA (encimsko vezani fluorescenčni imunski test). Proizvajalec ga navaja kot pomoč pri diagnostiki miokardnega infarkta in stratifikaciji tveganja pri odraslih bolnikih s simptomi, ki vzbujajo sum na akutni koronarni sindrom. [3]

Analitični čas testa je približno 20 minut, merilno območje pa proizvajalec navaja od 1,5 do 40.000 pg/mL. Platforma omogoča izvajanje posameznih preiskav na zahtevo, brez čakanja na serijo vzorcev, zato je lahko posebej primerna za laboratorije z manjšim ali srednjim številom urgentnih preiskav, pri katerih je pomembna hitra razpoložljivost rezultata. [3,4]

Organizacijska prednost pristopa VIDAS je tudi v tem, da ista platforma podpira širši nabor urgentnih preiskav, na primer PCT pri kritično bolnih, D-dimer pri sumu na vensko trombembolijo in NT-proBNP pri srčnem popuščanju. Laboratorij lahko tako z enim sistemom podpira več pogostih urgentnih diagnostičnih poti.

Visoko občutljivi troponin zahteva kakovostno interpretacijo

Večja analitična občutljivost prinaša tudi več interpretativnih izzivov. Zaznamo več bolnikov z majhnimi zvišanji koncentracije troponina, vendar vsako zvišanje ne pomeni miokardnega infarkta tipa 1 zaradi rupture ali erozije aterosklerotičnega plaka in koronarne tromboze. Laboratorij mora zato uporabljati za konkretno metodo ustrezno 99. percentilo referenčne populacije, poznati analitične značilnosti testa in v poročanju dosledno uporabljati ustrezne merske enote.

Za klinično odločanje je ključna kombinacija treh podatkov: absolutne koncentracije troponina, njene spremembe skozi čas in klinične verjetnosti akutnega koronarnega sindroma. Pri zelo nizki začetni koncentraciji in ustreznem časovnem intervalu od začetka simptomov je mogoče pri izbranih bolnikih akutni miokardni infarkt zanesljivo izključevati; pri zvišani ali naraščajoči koncentraciji pa je potrebna nadaljnja klinična obravnava in ustrezna diferencialna diagnostika.

Od laboratorija do bolnika: kaj izboljša urgentno diagnostično pot?

  • uporaba enega validiranega visoko občutljivega testa za srčni troponin z jasno opredeljenimi odločitvenimi mejami in validiranim diagnostičnim algoritmom;
  • tesno usklajevanje urgentnega oddelka in laboratorija glede časa odvzema ter načrtovanih ponovnih meritev;
  • dosledno poročanje rezultatov v enotnih merskih enotah ter poznavanje 99. percentile, značilne za uporabljeno metodo;
  • merjenje in redno spremljanje laboratorijskega časa od prejema oziroma odvzema vzorca do izdaje rezultata za urgentni troponin;
  • izobraževanje o neishemičnih vzrokih zvišane koncentracije troponina ter o razlikovanju med akutno in kronično poškodbo miokarda.

29. september – svetovni dan srca (World Heart Day)

Svetovna zveza za srce (World Heart Federation) vsako leto 29. septembra obeležuje svetovni dan srca (World Heart Day), največjo globalno kampanjo za ozaveščanje o srčno-žilnih boleznih. Tema leta 2026 nadaljuje sporočilo »Don’t Miss a Beat« in poudarja prepoznavanje pogosto spregledanih znakov srčno-žilnih bolezni ter dostop do preventive in zdravljenja. [5]

Za akutni miokardni infarkt ni primerljivo uveljavljenega mednarodnega strokovnega dneva, zato je strokovno primerneje dejavnosti ozaveščanja o srčnem infarktu umestiti v svetovni dan srca. To je hkrati priložnost za povezovanje preventive – obvladovanja krvnega tlaka in lipidov, sladkorne bolezni, opuščanja kajenja ter zdravega življenjskega sloga – z jasnim sporočilom, da pri akutnih simptomih odločajo minute.

Zaključek

Akutni miokardni infarkt je primer bolezni, pri kateri mora biti laboratorijska medicina hkrati natančna in hitra. Sodobni visoko občutljivi testi za srčni troponin so omogočili zgodnejšo laboratorijsko oceno, vendar rezultata ni mogoče pravilno interpretirati brez EKG, klinične slike, časa od začetka simptomov in serijskih meritev.

VIDAS® High sensitive Troponin I je ena od rešitev, ki laboratoriju omogoča avtomatizirano in hitro merjenje hs-cTnI na zahtevo. Njegova klinična vrednost ni v posamezni številki, temveč v dobro zasnovani urgentni diagnostični poti, v kateri kakovosten rezultat pravočasno doseže klinično ekipo in je pravilno interpretiran.

Literatura in strokovni viri

  1. Byrne RA, Rossello X, Coughlan JJ, et al. 2023 ESC Guidelines for the management of acute coronary syndromes. Eur Heart J. 2023.
  2. Thygesen K, Alpert JS, Jaffe AS, et al. Fourth Universal Definition of Myocardial Infarction (2018). Eur Heart J. 2019;40:237–269.
  3. bioMérieux. VIDAS® High sensitive Troponin I – professional product information. Dostop 14. 9. 2026.
  4. bioMérieux. VIDAS® Cardiac Biomarkers / VIDAS® Emergency panel. Professional product information. Dostop 14. 9. 2026.
  5. World Heart Federation. World Heart Day 2026 – Don’t Miss a Beat. 29 September 2026. Dostop 14. 9. 2026.
  6. Apple FS, Collinson PO; IFCC Task Force on Clinical Applications of Cardiac Biomarkers. Analytical characteristics of high-sensitivity cardiac troponin assays. Clin Chem. 2012;58:54–61.
  7. Auberger N, Coin I, Marillet L, et al. Assay precision, 99th percentile reference value and proportion of detected healthy European adults for VIDAS® high-sensitive troponin I. Pract Lab Med. 2024;42:e00441.
  8. European Society of Cardiology. Essential Messages from the 2023 ESC Guidelines for the Management of Acute Coronary Syndromes. ESC; 2023.

Strokovna opomba. Srčni troponin je biološki označevalec poškodbe miokarda in se ne sme interpretirati izolirano. Pri sumu na STEMI laboratorijski rezultat ne sme odložiti urgentne reperfuzijske obravnave. Uporabljati je treba validiran diagnostični algoritem za konkretno metodo ter upoštevati veljavne lokalne in strokovne smernice. Dostopnost posameznih izdelkov bioMérieux se lahko med državami razlikuje.