Dostop do inzulina: Stoletje po njegovem odkritju

Odkritje inzulina leta 1921 je pomenilo prelomnico pri zdravljenju sladkorne bolezni, saj je bolezen, ki je prej veljala za smrtonosno, postala obvladljiva za mnoge. Vendar pa je 100 let kasneje dostop do inzulina še vedno kritičen problem, zlasti v manj razvitih regijah. Kljub temu da je inzulin življenjsko pomembno zdravilo, se številni posamezniki še vedno soočajo s težavami pri njegovem pridobivanju, pa tudi pri dostopu do drugih ključnih tehnologij, kot so merilniki krvnega sladkorja in testni lističi. To je še posebej očitno v državah z nizkimi prihodki, kjer pomanjkanje virov in zdravstvene infrastrukture ovira ustrezno obvladovanje sladkorne bolezni.

Razumevanje sladkorne bolezni: Presnovna motnja

Sladkorna bolezen je kronično stanje, ki ga opredeljuje povišana raven krvnega sladkorja (hiperglikemija), bodisi zaradi nezadostne proizvodnje inzulina, inzulinske odpornosti ali obojega. To neravnovesje lahko povzroči dolgoročne zaplete, ki prizadenejo več organov, vključno s srcem, ledvicami, očmi in živci. Obstajajo tri glavne vrste sladkorne bolezni: tip 1, tip 2 in gestacijska sladkorna bolezen.

• Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunsko stanje, pri katerem imunski sistem napada celice, ki proizvajajo inzulin v trebušni slinavki. Posamezniki potrebujejo injekcije inzulina ali inzulinske črpalke za uravnavanje ravni krvnega sladkorja.
• Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostejša oblika bolezni. Razvije se, ko telo postane odporno na inzulin ali ko trebušna slinavka ne more proizvesti dovolj inzulina. Debelost, telesna neaktivnost in slaba prehrana so pomembni dejavniki tveganja za tip 2 sladkorno bolezen, čeprav vlogo igra tudi genetika.
• Gestacijska sladkorna bolezen se pojavi med nosečnostjo in je običajno začasna, vendar povečuje tveganje, da bosta mati in otrok kasneje v življenju razvila sladkorno bolezen tipa 2.